Norveška pisateljica Linn Skaber tokrat v knjigi v kratkih zgodbah opisuje življenje starih ljudi. Dotika se njihovega hrepenenja, soočanja s starostjo, boleznimi in minljivostjo, hkrati pa tudi veselja, humorja in dostojanstva. Njene pripovedi temeljijo na pogovorih z resničnimi ljudmi in prinašajo iskrene zgodbe o staranju in odnosom med generacijami. Ilustracije Lise Aisato pa še poudarijo toplino in globino pripovedi.

Rabiš kaj, mama?

Starost nas plaši. Celo starejši se ne poistovetijo z drugimi starejšimi. Odgovor tiči v življenjski moči.
Veliko nas hodi po tej stezi in lahko smo prepričani, da bomo vsi prišli do konca. Na tej stezi, preden se konča, je morda dobro, da nas je veliko. Da imamo mlado močno roko, na katero se lahko za nekaj časa opremo, da smo starci, ki pomagamo kvišku mladeniču, ki se je na stezi pred nami spotaknil, ali pa zakličemu nekomu za nami, kje je najbolje stopati, da si ne zviješ gležnja, ali da samo z nekom nekaj časa hodimo v tišini, da hodimo z nekom, ki nam v tem trenutku ni podoben, ampak morda mu bomo nekega dne postali podobni mi.

" Kjer si ti, smo bili mi. Kjer smo mi, boš tudi ti." To je pozdrav, ki nam ponudi pregled nad življenjem, nad krogom. To je stavek, ki nas povezuje, vse nas, ne glede na starost.